Kaj samodejni test dostopnosti lahko preveri in česa ne

Tri številke, ki merijo različne stvari

Britanska vladna služba GDS je leta 2017 deset orodij preizkusila na testni strani s 143 znanimi ovirami. Najboljše orodje jih je našlo 41 %, najšibkejše 17 %, 29 % ovir pa ni našlo nobeno. Stran je bila namerno pokvarjena, orodja pa so bila tista iz leta 2017, sklep pa še vedno drži: samo na orodja se ni mogoče zanesti.

Podjetje Deque, ki razvija pogon axe-core, na katerem temelji tudi Google Lighthouse, je leta 2021 objavilo, da so samodejna pravila pokrila 57 % težav iz več kot 2.000 njegovih revizij. Delež je štet po številu težav, zato pogoste težave, kot je slab kontrast, štejejo več. Gre za študijo ponudnika.

Pogosto navedenih »20 do 30 %« pa šteje nekaj tretjega: delež uspešnostnih meril WCAG, ki jih orodje sploh lahko preizkusi. Teh številk ne gre mešati v istem stavku.

Kaj orodje odloči samo

Kjer merilo govori o nečem, kar v kodi je ali manjka, ga pravilo za to stran lahko odloči:

• slike brez nadomestnega besedila, gumbi in povezave brez imena, polja obrazcev brez oznake
• kontrast besedila pod 4,5 : 1 (pri velikem besedilu 3 : 1), izmerjen na izrisani strani
• manjkajoč ali neveljaven atribut lang, stran brez naslova, podvojeni ID-ji, na katere se sklicujejo oznake
• meta viewport, ki onemogoča povečavo ali določa fiksno širino, vsebina, ki utripa ali sama predvaja zvok
• CSS, ki odstrani obrobo fokusa brez vidne zamenjave, pozitivne vrednosti tabindex

Tudi tu pravilo presodi samo tisto, kar vidi. Ali nadomestno besedilo sliko dobro opiše in ali naslov res opisuje svoj razdelek, ostaja človeško vprašanje.

Kaj lahko presodi samo človek

Druga merila so odvisna od pomena, zaporedja ali vedenja skozi čas. Nobeno pravilo ne pove, ali:

• je vrstni red branja smiseln, ko postavitev odstranimo (1.3.2)
• fokus tipkovnice lahko znova zapusti vsak gradnik, na primer okno za piškotke ali izbirnik datuma (2.1.2)
• sporočilo o napaki predlaga, kako vnos popraviti (3.3.3), in ali lahko plačilo pred oddajo pregledate in popravite (3.3.4)
• sporočilo o stanju, na primer »dodano v košarico«, doseže bralnik zaslona, ne da bi se premaknil fokus (4.1.3)
• se podnapisi in zvočni opisi ujemajo s tem, kar je izrečeno in prikazano (1.2.x)

Kaj smo izmerili na resničnih straneh

21. oktobra 2026 smo na posameznih straneh resničnih spletišč združili Lighthousovo preverjanje dostopnosti z lastnimi preverjanji Sitequiry v HTML-ju in povezanih slogih CSS ter prešteli, za koliko od 55 meril WCAG 2.2 ravni A in AA obstaja samodejni izid: težava, brez najdene težave, na strani ni takih elementov ali ni relevantno.

Na obeh spletiščih je človeku ostalo istih 20 meril, med njimi vrstni red branja, pasti za tipkovnico, utripajoča vsebina, predlogi ob napakah in sporočila o stanju. Štiri od teh 20 meril primerjajo več strani: enak vrstni red menija, enaka imena za enake povezave, pomoč na vsaki strani in več poti do posamezne strani. Ena stran jih ne more pokazati, pregled celotnega spletišča jih lahko.

»Brez najdene težave« ni »izpolnjeno«. Pomeni, da so pravila tekla in niso našla ničesar; merilo za celotno storitev potrdi človek.

Kako samodejni test dobro uporabiti

• Preizkusite po eno stran vsake predloge (vstopna stran, kategorija, izdelek ali članek, obrazec, blagajna), ne samo vstopne strani.
• Najprej popravite, kar javijo pravila: to so zanesljive težave in navadno poceni popravki.
• Nato glavno nalogo opravite samo s tipkovnico in enkrat z bralnikom zaslona (NVDA v Windows, VoiceOver na Macu ali iPhonu).
• Samodejni test ponovite po vsaki večji spremembi. Ujame nazadovanja, ki jih nihče ne išče ročno.
• Za izjavo o skladnosti je potrebna ocena človeka. Ocena 100 v Lighthousu pove samo, da samodejna preverjanja niso našla ničesar.

Pogosta vprašanja